Tabor Zoisovih štipendistov študentov Vizija 2009 je trajal od 22.8. do 29.8. 2009 v Dijaškem domu Tabor. Petnajst udeležencev je odkrivalo svojo karierno pot. Pogledali so v svojo karierno zgodovino, se spomnili pomembnih dogodkov in oseb, ki so jih oblikovali, prepoznavali in vrednotili minule delovne izkušnje, projekte in izobraževalne dogodke, oblikovali izjavo o poslanstvu ter izdelali svoj karierni načrt.
Vmes pa so ustvarjali in se učili na delavnicah grafičnega oblikovanja, fotografiranja in glasbe ter v PR skupini sooblikovali promocijo tabora.
O taboru sta poročala Dnevnik in Delo.
Več o taboru najdete v opisu udeležencev.

Kaj so o taboru povedali udeleženci:
Ivo: V spominu mi bodo ostali ljudje, ki sem jih spoznal, mentorji, vodja tabora in spletne aktivnosti že pred pričetkom tabora. Zelo si bom zapomnil tudi obiske delodajalcev.
Ta tabor je bil idealna priložnost za razmišljanje o konkretnih ciljih in usmeritvah, širjenje obzorij in odkrivanje novih uvidov na stvari, ki se nam mogoče kdaj zdijo že samoumevne in sprva menimo, da o njih že vse vemo. Do teh novih spoznanj so mi pomagale priti tako delavnice, obiski potencialnih delodajalcev kot tudi pogovori z ostalimi udeleženci na taboru, ki so vsi po vrsti enkratni ljudje, vsak s svojo zgodbo, cilji, ambicijami, a s podobno željo po ustvarjanju, aktivnosti, delu.

Katja: Bilo je odlično, celoten tabor mi je dal nove energije in me obogatil.

Nataša: Tabor Vizija 2009 je zame kot naročen prišel v času negotovosti in dvoma o moji (karierni) poti. Postavil me je pred izziv kje sem in kam grem.
Delo v foto delavnici je v meni prebudilo, prej pridušen, ventilček za umetniško izražanje. Hvaležna sem mentorju, saj nas je spodbujal naj se osredotočimo na motive, ki nas irritirajo, saj je dobra fotografija, le tista z vsebino in sporočilom.. Tako je tudi v življenju; brez strasti je prazno.

Monika: Na taboru je bil zame prav poseben dogodek obisk Pop TV-ja, saj sem takrat dejansko spoznala, da bi želela delovati v tako veliki ekipi, ki skrbi za informiranost ljudi. Tako da lahko rečem, da je to na nek način moja sanjska služba, pa četudi na kakšni manjši lokalni televiziji.